Vegetarijanstvo

Article in other languages:

Glej članek rastlinojedci za rastlinojede živali.

Vegetarijanstvo

Različnost vegetarijanskega prehranskega režima
Različnost vegetarijanskega prehranskega režima
Prehranski režimi

Lakto vegetarijanstvo · Ovo vegetarijanstvo  · Lakto-ovo vegetarijanstvo · Veganstvo · Presnojedstvo · Frutarijanstvo · Makrobiotika

Informacije

Zgodovina vegetarijanstva · Vegetarijanstvo po državah · Okoljsko vegetarijanstvo · Ekonomično vegetarijanstvo · Vegetarijanstvo v religijah · Etičnost mesnega prehranjevanja

Vegetarijanska prehrana

Vegetarijanska kuhinja · Nadomestki mesa · Nadomestki mlečnih izdelkov živalskega porekla

Organizacije

Mednarodna vegetarijsnska zveza · Evropska vegetarijsnska unija · Društvo vegetarijancev in mnoga nacionalne društva

Drugo

Svetovni dan vegetarijanstva · Vegedrom ·


Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne jé mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. To je širok pojem, saj vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore. Vzroki zanj so lahko etični, zdravstveni, ekonomski, verski ali filozofski.

Izraz, ki izvira latinske besede vegus (čil, zdrav) – beseda torej ne izhaja iz angleške besede vegetable (zelenjava)[1] –, so sestavili ustanovitelji prvega združenja vegetarijancev leta 1847 v pristaniškem mestu Ramsgate.[2]

Vsebina

Vrste vegetarijanstva

Obstaja veliko vrst vegetarijanstva, ti seznami pa prikazujejo nekatera vprašljiva živila. Osnovne in najbolj razširjene diete so:

  • Laktovegetarijanstvo - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečni izdelkov,
  • Ovovegetarijanstvo - dieta, pri pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje jajc,
  • Lakto-ovo vegetarijanstvo - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc,
  • Veganstvo - dieta, pri kateri meso, mleko in jajca niso dovoljena, med pa le občasno.[3]

Bolj redke so nekoliko strožje diete:

V sodobni družni obstajajo številne oblike delnega vegetarijanstva, ki poleg ekološko pridelane hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, jajca in ribe. Nekatere oblike dovoljujejo uživanje mesa v manjših količinah (dieta, ki dovoljuje tudi uživanje morskih živali, in sadežev ter dieta, ki dovoljuje meso le ob posebnih priložnostih).


Pregled dovoljenih živil
Vrsta meso ribe jajca mlečni izdelki med rastlinska hrana
Lakto-ovo vegetarijanstvo ne ne da da da da
Lakto vegetarijanstvo ne ne ne da da da
Ovo vegetarijanstvo ne ne da ne da da
Veganstvo ne ne ne ne občasno da
Presnojedstvo ne ne ne ne ne samo surova in sveža
Frutarijanstvo ne ne ne ne ne samo sadje
Makrobiotika ne občasno ne ne ne da
Delno vegetarijanstvo ne[5] da da da da da

Razlogi za vegetarijanstvo

Včasih so bili le redki posamezniki iz verskih zahtev vegetarijanci. Danes se med razlogi za vse večje število vegetarijancev navaja predvsem nastanek različnih bolezni, ki so povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živali, obremenitev za okolje in pozitivni zdravstveni učinki.[6]

Etičnost

Pravice živali

V industriji se živali pogosto zlorablja. Večina živali, ki se jih redi za pridelavo hrane, se gnetejo v premajhnih prostorih in tudi sicer bivajo v zelo slabih razmerah, brez svežega zraka, naravne svetlobe in naravne hrane. Namen industrije je pridelati čim več s čim manjšimi stroški.

Okoljski dejavniki

Pridelava mesa obremenjuje okolje. Zaradi pridobivanja zemlje v namen vzreje živali se uničuje gozd, posledično se širijo puščave, porablja velike količine energije, različne snovi za pospeševanje rasti pa onesnažujejo vodo, skupaj z odplakami iz farm. V statističnih podatkih lahko zasledimo, da je več kot tretjina svetovnega pridelka žita namenjena vzreji živine. Teoretično bi lahko s takšno količino žita nahranili veliko več prebivalstva, kot pa če ga uporabimo za vzrejo živine.[7]

Zdravje

Za številne so glavni razlog spodbudni zdravstveni rezultati in varnost vegetarijanske prehrane.

Ameriška dietična zveza in Dietetiki Kanade so zapisali: »Vegetarijanske diete ponujajo raznolike prehranske koristi, vključno z manj nasičenimi maščobami, holesterola in živalskih beljakovin, prav tako pa več ogljikovih hidratov, vlaknin, magnezija, kalija, vitamina B9 (folna kislina) in antioksidantov, kot vitamina C in E ter rastlinskih kemikalij«.[8]

Različne študije dokazujejo, da se s pomočjo vegetarijanstva lažje nadzoruje telesno težo[9] in zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja.[10][11] V vegetarijanski prehrani je manj hormonov, z izjemo soje, ki vsebuje fitoestrogen, zato obstaja možnost zapoznele pubertete.[12]

Vegetarijanci morajo živila izbirati zelo pazljivo, da zagotovijo telesu vse potrebne snovi. Nekateri dopolnujejo prehrano s sojo in sojinimi izdelki (nadomestek za beljakovine živalskega izvora), večina jih uživa stročnice, oreške, sezam in druga semena. Vegetarijanska prehrana vsebuje več vitaminov in mineralov kot mesna (glej spodnje tabele).


Stojnica sadja v Barceloni
Viri beljakovin [13][14]
Živilo  % beljakovin
sojin beljakovinski koncentrat 65
sojina moka (nemastna) 50
sojina moka (polmastna) 44
sojino mleko 36
arašidi 24
grah 24
leča 24
ostale stročnice ±24
kuhano jajce 23
kruh 23
trdi sir 22
kvas 15
pšenična moka 13
Viri vitaminov v vegetarijanski prehrani[15]
Vitamin Viri
A zelena zelenjava, korenje, paradižnik
B1 pšenični kalčki, kvas
B2 krompir (glej B1)
B3 vsa zelenjava
B5 glej B1
B6 glej B1
B12 mlečni proizvodi
C sveže sadje in zelenjava
D mlečni proizvodi, margarina
E zelena zelenjava, pšenični kalčki, olje, polnozrnati kosmiči
H mlečni proizvodi, banane
K zelenjava, kosmiči
M sveže sadje (še posebej pomaranče) in zelenjava

Najnovejše raziskave so pokazale, da je prehrana delno vegetarijanskih prebivalcev grškega Mediterana, ki temelji na olivnem olju, sveži zelenjavi in je bogata s sadjem, zmanjšuje pogostost astme in alergij dihalnih poti pri otrocih in velja ena izmed najbolj zdravih.[16] Na podlagi tega Svetovna zdravstvena organizacija priporoča tako prehranjevanje pljučnim bolnikom in alergikom.

Varnost prehrane

V zadnjih letih so se pojavili različni dokazi, da veliko obolelih živali v mesni industriji v celoti ne zavržejo, v Nemčiji pa je v začetku leta 2007 izbruhnila afera o prodaji rdečega mesa z že pretečenim rokom. Velike multinacionalke naj bi poceni delovno silo iz držav Vzhodne Evrope podkupovali in jih tako prepričali, da staro meso operejo in ga zavijejo v novo embalažo.[17] Zaradi tega obstaja verjetnost, da kupec zaužije okuženo meso ter zboli za isto boleznijo. Poleg tega se zaradi zdravljenja živali, pospeševanja rasti v mesu kopičijo hormoni, antibiotiki in druge škodljive snovi. Te snovi se kljub termičnim obdelavam mesa v njem ohranijo, morebitni kupci pa jih zaužijejo.

Meso pomeni za zdravje ljudi tudi nevarnost. Določene nalezljive bolezni se prenašajo z mesom, ki jih povzročajo zajedavci, ki živijo v živalskih tkivih in se s hrano prenesejo v človeka. Najbolj znani od njih so trakulje, metljaj, virus H5N1 (ptičja gripa) ipd. Veliko ljudi se je mesni prehrani in mlečnim izdelkom odreklo po izbruhu epidemije norih krav, saj je dokazano, da se bolezen v nekaterih primerih prenaša tudi na človeka.[18]

Varnost večinoma ekoloških izdelkov v vegetarijanske prehrane potrjujejo številni stalni biološki preizkusi zdravstvene varnosti, v obliki certifikatov priznanih evropskih inštitutov. Tudi v Sloveniji obstajajta dva certifikata, ki potrjujeta zdravstveno varnost izdelkov - Ekološki izdelek in BIODAR,[19] zanju pa skrbi Inštitut za kontrolo in certifikacijo univerze v Mariboru.[20]

Zdravstveni vidiki vegetarijanstva

Vnos hranil

V splošnem vegetarijanske diete vsebujejo relativno veliko količino žitaric, stročnic, oreščkov, sadja in zelenjave. V smislu hranil so vegetarijanske diete bogate z ogljikovimi hidrati, n-6 maščobnimi kislinami, vlakninami, karotenoidi, folno kislino, vitaminom C in E ter magnezijem. Nizka pa je vsebnost proteinov, nasičenih maščob, dolgoverižnih n-3 maščobnih kislin, retinola, vitamina B12 in cinka. Vegani imajo še posebno nizek vnos vitamina B12 in kalcija.[21]

Esencialne maščobne kisline

Rastlinska hrana je bogata z linolno in α-linolensko kislino, vsebnost dolgoverižnih n-3 nenasičenih maščobnih kislin kot sta EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) pa je nizka. N-3 maščobne kisline so nujno potrebne za normalno funkcijo celičnih membran, ustrezen razvoj in funkcijo možgan in živčnega sistema. Študije so pokazale manjšo plazemsko koncentracijo n-3 maščobnih kislin pri vegetarijancih v primerjavi z nevegetarijanci, ta vrednost je še posebej nizka pri veganih. Vir EPA in DHA pri nevegeterijancih so ribe in morski sadeži, vegetarijanci pa ju pridobijo z pretvorbo α-linolenske kisline. Vegetarijanska dieta je bogata z linolno kislino, ki pa lahko zmanjša pretvorbo α-linolenske kisline v EPA in DHA, zato je potreben uravnotežen vnos linolne in α-linolenske kisline.[21][22][23]

Proteini

Vnos proteinov je pri vegetarijancih nižji kot pri nevegetarijancih, vendar še vedno zadošča priporočenim dnevnim potrebam. Vegetarijanci lahko potrebe po esencialnih aminokislinah zadovoljijo z raznoliko rastlinsko prehrano. V žitih npr. primanjkuje aminokisline lizina, v sadju in zelenjavi pa metionina in cisteina. Vir proteinov predstavljajo: oreščki, semena, stročnice, žitarice, pri laktoovovegetarijancih pa so vir proteinov tudi mlečni izdelki in jajca.[23]

Vitamini

Vitamin B12

Glavni vir vitamina B12 je hrana živalskega izvora, za vegeterijance pa so edini vir tega vitamina mlečni izdelki in jajca ter izdelki obogateni z vitaminom B12 in prehranska dopolnila. Hudo pomankanje vitamina B12 povzroča ireverzibilne nevrološke okvare in zato predstavlja veliko zdravstveno tveganje. Pomankanje vitamina B12 je pogosto pri veganih, vendar pa so simptomi megaloblastne anemije, ki je sicer posledica pomanjkanja tega vitamina, zamaskirani. Vzrok za to je uživanje hrane bogate s folno kislino (zelenjava, sadje, oreščki, polnozrnate žitarice). Zadostitev potreb po vitaminu B12 je potrebna predvsem pri veganih in vegeterijncih v času nosečnosti, med dojenjem in v fazi rasti, ko so potrebe po vitaminu povečane.[24][21]

Vitamin D

Vir vitamina D poleg izpostavljenost sončnim žarkom v vegetarijanski dieti predstavljajo mlečni izdelki, pri veganih pa hrana obogatena z vitaminom D. Rahitis, ki je posledica pomanjkanja vitamina D, je pogost pri otrocih veganov, ki so bili dlje časa dojeni in niso prejemali vitamina D v obliki dopolnila. Pogost je tudi pri otrocih vegetarijancev, ki ne uporabljajo z vitaminom D obogatenih mlečnih izdelkov.[24][21]

Minerali

Kalcij

Tveganje za pomanjkanje kalcija se pojavlja predvsem pri veganih, zaradi majhnega vnosa kalcija in zaradi prisotnosti inhibitorjev absorbcije kalcija (vlaknine, fitinska in oksalna kislina), ki so prisotni v hrani rastlinskega izvora. Za zagotovitev zadostnih količin kalcija v času rasti pri veganih, so potrebna prehranska dopolnila ali s kalcijem obogateno sojino mleko ali sokovi. Če je status vitamina D, se problemi povezani s pomanjkanjem kalcija redko pojavijo. Za razliko od veganov pa je vnos kalcija pri laktovegetarijancih velik, zaradi uživanja velikih količin mleka bogatega s kalcijem.[24]

Vegetarijanstvo in bolezni

V zadnjih nekaj desetletjih je veliko pozornosti usmerjene v vegetarijansko prehrano in življenjski stil v povezavi z zmanjšanim tveganjem za kronične degerenativne bolezni. Dejavniki in pozitivni učinki se razlikujejo od bolezni do bolezni. Dokazali so, da so vegeterijanci vitkejši in da v manjši meri trpijo zaradi zaprtja, prav tako pri njih opazimo zmanjšano pojavnost pljučnega raka in alkoholizma. Vegetarijanci nimajo težav z zaprtjem, saj zaužijejo veliko nevodotopnih vlaknin kot so celuloza, lignin in nekatere hemiceluloze, ki povečajo volumen črevesne vsebine in tako pomagajo pri odvajanju. Veliko vegetarijancev se izogiba alkoholu in tobaku, zaradi česar sta pri njih pljučni rak in alkoholizem redkejša. Moč dokazov je zadovoljiva tudi pri proučevanju pozitivnih učinkov vegetarijanstva na krvni pritisk, smrtnost zaradi bolezni koronarnih arterij, diabetes tipa 2 in žolčne kamne. Moč dokazov za manjše tveganje za druge kronične degerenativne bolezni je šibkejša. Te bolezni vključujejo raka na prsih, divertikularno bolezen debelega črevesa, raka debelega črevesa, ledvične kamne, osteoporozo in dentalne bolezni.[24]

Smrtnost

Rezultati študij, ki so preučevale umrljivost, so pokazali, da je smrtnost pri vegetarijancih manjša v primerjavi z nevegetarijanci. Razlog za to lahko najdemo v načinu prehranjevanja, zdravem življenjskem stilu (vitkost, izogibanje kajenju, drogam, alkoholu, večja fizična aktivnost) in družbenemu sloju.[24]

Vitkost

Vegetarijanci so vitkejši kot nevegetarijanci. Njihova telesna teža je bližje idealni. Občasno se vitkost lahko približuje podhranjenosti, kar lahko vodi do problemov z rastjo. Povezavo vegetarijanske prehrane z vitkostjo lahko razložimo z poudarkom, ki ga vegetarijanci dajo na kontrolo zaužite hrane, fizično aktivnost in nizkokalorično, nemastno in z vlakninami bogato hrano.[24]

Krvni tlak

Vegetarijanci, še posebej vegani, imajo pogosto nižji pritisk kot nevegetarijanci, kar lahko pripišemo njihovi vitkosti, nekajenju, večji fizični aktivnosti, neuživanju alkohola in drugim vidikom njihove diete, kot so vnos Na, Ca, Mg in K.[24]

Kardiovaskularne bolezni

Smrtnost zaradi bolezni koronarnih arterij je pri vegetarijancih nižja kot pri nevegetarijancih. Pri vegetarijancih po navadi opažamo nižjo koncentracijo celokupnega holesterola in LDL holesterola. Znižanje koncentracije HDL in povišanje koncentracije trigliceridov je od tipa vegetarijanstva. Prehrana, ki vsebuje malo maščob, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, lahko zniža koncentracijo lipoproteinov A, B in E v krvi. Pri nekaterih tipih vegetarijanstva lahko opazimo zmanjšano viskoznost krvi, zaradi spremembe v kompoziciji in funkciji trombocitov.[24]

Sladkorna bolezen

Umrljivost zaradi diabetesa mellitusa je pri vegetarijancih za polovico manjša kot pri nevegetarijancih. Ker imajo vegetarijanci nižjo telesno težo, se pri njih hiperinzulinemija in zmajšana občutljivost tkiv na insulin pojavljata v manjši meri. Kot rezultat tega je tudi manjša možnost za razvoj diabetesa tipa 2.V prehrani vegetarijancev najdemo več kompleksnejših ogljikovih hidratov in vlaknin kot v nevegetarijanski prehrani. Visoka vsebnost kompleksnejših ogljikov hidratov dobro vpliva na metabolizem ogljikovih hidratov, saj zmanjša bazalni nivo glukoze v krvi. Nizka vsebnost maščob, nasičenih maščobnih kislin in holesterola v prehrani večine vegetarijancev vodi v znižano serumsko koncentracijo holesterola, kar zmanjša tveganje za arterosklerozo, ki je pogost zaplet pri sladkorni bolezni. Tudi vlaknine vplivajo na metabolizem glukoze. Najboljši učinek opazimo pri tistih vlakninah, ki so topne v vodi kot so gumiji, pektini in nekatere hemiceluloze. Le-te zadržijo praznjenje želodca in upočasnijo sproščanje glukoze iz želodca ter tako zmanjšajo absorbcijo ogljikovih hidratov. Uživanje vlaknin naj bi povečalo občutljivost tkiv na insulin in tako zmanjšalo koncentracijo glukoze v krvi.[24]

Žolčni kamni

Žolčni kamni so manj pogosti pri vegetarijancih, najverjetneje zaradi nižje telesne teže, uživanja hrane z manjšo kalorično vrednostjo in nizko vsebnostjo holesterola…[24]

Divertikularna debelega črevesa

Divertikularna bolezen debelega črevesa je pri vegetarijancih manj pogosta najverjetneje, zaradi večjega vnosa nevodotopnih vlaknin, ki povečajo volumen črevesne vsebine in olajšajo defekacijo.[24]

Rak debelega črevesa

Rak debelega črevesa se pri vegetarijancih pojavlja manj pogosto kot pri nevegetarijancih. Nekatere teorije predlagajo , da so sekundarne žolčne kisline tumor promotorji ter, da višje razmerje med sekundarnimi in primarnimi kislinami poveča tveganje za pojav te bolezni. Pri veganih je to razmerje najmanjše, sledijo jim lakto-ovo vegeterijanci , najvišje razmerje pa imajo nevegeterijanci.Obstajale naj bi tudi razlike v vrsti oziroma metabolizmu kolonalnih bakterij med vegeterijanci in nevegeterijanci, vendar njihov vpliv na pojavnost raka debelega črevesja še ni raziskan. Pri vegeterijancih je nivo proliferacije celic debelega črevesja relativno nizek, medtem ko pri ljudeh z visokim tveganjem za raka debelega črevesja pogosto opažamo hitro rast celic in proliferacijske nepravilnosti. Vegeterijanci imajo v serumu višjo koncentracijo karotenoidov, kar naj bi bilo povezano z nižjo pojavnostjo raka. Nekatere raziskave kažejo, da prehrana bogata s kalcijem preprečuje kancerogen učinek žolčnih kislin na lumen debelega črevesja. V skladu s to teorijo naj bi imela prehrana z malo maščobami, holesterola ter bogata z vlakninami in kalcijem protektivno vlogo pri razvoju raka debelega črevesja.

Pljučni rak

Pri vegeterijancih opazimo manjšo pojavnost pljučnega raka kot pri nevegetarijancih, kar pa lahko pripišemo dejstvu, da veliko vegetarijancev ne kadi. Kajenje pa je najpogostejši vzrok za razvoj pljučnega raka. Nekatere epidemološke študije pa so pokazale, da ima tudi prehrana vpliv na zmanjšano pojavnost te bolezni. Beta-karoteni, pro vitamin A in nekatere še neidentificirane komponente zelene in rumene zelenjave naj bi imeli protektiven učinek.[24]

Ledvični kamni

Pojavnost ledvičnih kamnov je manjša pri vegetarijancih. Možni vzroki za to so zmanjšana urinarna ekskrecija sečne kisline, večji vnos tekočine in aktivnejši življenjski slog. V živalski mesni hrani najdemo purine, ki se med procesom metabolizma se pretvarjajo v sečno kislino. Vegetarijanska prehrana vsebuje manj purinov, zato je produkcija sečne kisline pri njih zmanjšana.[24]

Osteoporoza

Osteoporoza se pri vegetarijancih pojavlja v enako meri kot pri nevegetarijancih, kjub številnim dejavnikom, ki bi lahko pri vegetarijancih inhibirali absorbcijo kalcija.[24]

Dentalne bolezni

Dentalno erozijo so opazili pri vegetarijancih, ki so uživali veliko sadja in zelenjave med obroki, ampak se je to pojavilo relativno redko. Prav tako obstaja malo dokazov, ki bi pričali o tem, da so vegetarijanci bolj nagnjeni h kariesu in peridontalnim boleznim kot nevegetarijanci.[24]

Oblačila za vegetarijance

Vegetarijanstvo je tudi način življenja, pri katerem se živali spoštuje in ne ubija. Zato obstajajo tudi nadomestki naravnega usnja, krzna, svile in volne in rastlinskih ali umetnih vlaken.

Z usnjem se srečujemo vsak dan, še posebno na delovnih mestih (pisarniški stoli, moški elegantni čevlji, varnostnih pasovih in suknjiči). Večino naravnega usnja je mogoče nadomestiti s sintetičnimi vlakni (t. i. umetno usnje).

Tudi za izdelavo dragocene svile je potrebno uničiti veliko bub sviloprejke. Alternative svili so se pojavile kmalu zatem, ko je začelo zmanjkovati bub. »Mirovna svila« je narejena iz kokonov indijskih moljev,[25] ki imajo sposobnost obnavljanja. Druga alternativa je narejena iz fine preje bambusovih niti.

Navedki znanih vegetarijancev

Wikinavedek
Zbirko navedkov na temo
Vegetarijanstvo lahko najdete tudi v Wikinavedku.

»Menim, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament izredno koristno vplival na velik del človeštva.«

Albert Einstein

»Kdor ubija živali, da bi jih jedel, v sebi brez potrebe zatre najvišje duhovno čustvo - sočutje ter usmiljenje do sebi podobnih živih bitij - in zaradi nasilja nad lastnimi čustvi postane okruten.«

Lev Nikolajevič Tolstoj

»Sem vegetarijanec in nealkoholik, ker tako bolje izkoristim svoje možgane.«

Thomas Edison

Glej tudi

Zunanje povezave

Opombe in reference

  1. ^ Vegetarian Society UK The Vegetarian Society created the word vegetarian from the latin 'vegetus' meaning 'lively' (which is how these early vegetarians claimed their diet made them feel) in 1847 and it has always excluded fish and fish products such as caviar in Vegetarian Society UK The term vegetarian has nothing to do with vegetables, but is taken from the Latin word for lively - vegetus.
  2. ^ Oxford English Dictionary: »The general use of the word appears to have been largely due to the formation of the Vegetarian Society at Ramsgate in 1847.«
  3. ^ Vegan Action FAQ: Je med dovoljen?
  4. ^ International Macrobiotic Shiatsu Society, glej poglavje Macrobiotic Dietary Recommendations (v angleščini)
  5. ^ Meso v vegetarijsnstvo ni dovoljeno, vendar pa je v nekaterih dietah je dovoljeno zaužiti meso le ob praznikih.
  6. ^ http://goveg.com/theissues.asp
  7. ^ http://www.svet-je-lep.com/prehrana/vedska_kuhinja/vegetarijanstvo.php
  8. ^ (2003) »Vegetarian Diets«. Journal of the American Dietetic Association 103 (6): 748-765.spletna kopija
  9. ^ WHO Publications: FAO Expert Consultation on Diet, Nutrition and the Prevention of Chronic Diseases, str. 4. Dostopno na naslovu: http://www.who.int/dietphysicalactivity/media/en/gsfao_cmo_070.pdf
  10. ^ http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/2526891.stm
  11. ^ http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/1412238.stm
  12. ^ Westonaprice: sexual development damage due to soya
  13. ^ Gordon, J.F. Parkinson, J., Use of Dairy Products as Ingredients in Other Foods, Chemistry and Industry, 1977., str. 489-494.
  14. ^ http://www.vegsoc.org/info/protein.html
  15. ^ Jack W. Lucas, Vegetarijanska prehrana, Zagreb 1983
  16. ^ ABC News: Mediterranean Diet May Prevent Allergies
  17. ^ http://www.spiegel.de/international/0,1518,435457,00.html
  18. ^ http://en.wikipedia.org/wiki/Bovine_spongiform_encephalopathy
  19. ^ http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/sektor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_program_razvoja_podezelja/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/
  20. ^ http://www.ikc-um.si/
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 21,3 Key, T. J., Appleby, P. N., Rosell, M. S. (2006). Health effects of vegetarian and vegan diets. Proceedings of the Nutrition Society, 65, 35-41.
  22. ^ Davis, B. C. in Kris-Etherton, P. M. (2003). Achieving optimal essential fatty acid status in vegetarians: current knowledge and practical implications. American Journal of Clinical Nutrition, 78 (suppl), 640S-646S.
  23. ^ 23,0 23,1 http://www.vegsoc.org/info/index.html
  24. ^ 24,00 24,01 24,02 24,03 24,04 24,05 24,06 24,07 24,08 24,09 24,10 24,11 24,12 24,13 24,14 Dwyer, J.T. (1988). Health aspects of vegetarian diets. American Journal of Clinical Nutrition, 48, 712-738.
  25. ^ Ahimsa Peace Silk

Questions for article: razhudniki

This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.


IHS Europe: Infrared Heating Systems for Home and Business.